Klop, majhna žival, velika nevarnost




Gozd je naravni habitat za številne rastlinske in živalske vrste. Zaradi svojih dragocenih zakladov pa v svojo notranjost dnevno privabi veliko število dnevnih obiskovalcev, ki si želijo oddiha in sprostitve v neokrnjeni naravi. Seveda na sprehodu po gozdu veljajo nenapisana pravila obnašanja in primerne preventivne zaščite ljudi, ki gozd varujejo pred dodatnim onesnaževanjem, ljudi pa pred različnimi nevarnostmi, kot so napadi ogroženih divjih živali in okužbe s klopnimi boleznimi. Predvsem slednje velikokrat podcenjujemo.

Majhen prebivalec gozda

Klop je majhna gozdna žival, ki jo uvrščamo v posebno skupino pršic, spada pa med zunanje zajedavce. Večina ljudi lahko klopa opazi že s prostim očesom, saj se velikost klopa giblje od enega pa do tridesetih milimetrov.

klop

Njegova glavna značilnost je ta, da mora za preobrazbo iz ličinke v odraslo žival, najti toplokrvnega gostitelja, s čigar krvjo se nahrani. Na svoje gostitelje največkrat preži na različnih bolj izpostavljenih mestih v gozdu in drugih gosteje poraščenih habitatih.

Sam vbod klopa za nas ni škodljiv. Škodljiv je takrat, ko nas vbode klop, ki je okužen s katero od nevarnih klopnih bolezni, ki jih prenaša s seboj. Zato je pomembno, da klopa takoj, ko ga opazite, pravilno odstranite, saj si tako zmanjšate možnost okužbe.

Kje v Sloveniji se nahajajo največje populacije klopov?

Danes poznamo že več kot 850 vrst klopov in jih najdemo praktično povsod po svetu, z izjemo Antarktike. V Sloveniji veljajo klopi za ene izmed bolj znanih prebivalcev gozdov, saj spadamo v skupino držav, v katerih je možnost okužbe s katero izmed klopnih bolezni, zelo visoka.

Klope lahko najdemo v praktično vseh predelih Slovenije, najbolj pogosti pa so na Gorenjskem in na Koroškem. Res je, da vsi klopi niso okuženi, toda po do zdaj znanih podatkih, se klopi, okuženi s klopnim meningoencefalitisom, ki je tudi najnevarnejša klopna bolezen, nahajajo po vsej državi. Če na to pogledamo še s strani statistike, naj bi bilo v Sloveniji s katero izmed bolezni, ki jih prenaša klop, okužene 0,3 % celotne populacije klopov.

Kakšno nevarnost klopi prenašajo s seboj?

Klopi niso nevarni sami od sebe. Nevarnost predstavlja njihova slina, ki je v primeru, da je klop okužen, prenašalka bolezni na klopovega gostitelja, torej tudi na človeka.

Večina ljudi klopa ne bo opazila takoj, ko se bo ta začel sprehajati po njihovem telesu in iskati nežno mesto za vbod, ki se bo nahajalo v bližini krvnih žil. Tudi vboda po navadi ne moremo čutiti, saj ima klopova slina antiseptični učinek.

Ko je klop pritrjen, začne počasi srkati našo kri, pri tem pa izloča tudi svojo slino, s katero želi vbod narediti neboleč. Če je klop okužen s katero izmed nevarnih klopnih bolezni, nas pri tem postopku seveda tudi okuži. Zato je pomembno, da se pred vsakim sprehodu po naravi pred klopi zaščite s primerno obleko in repelenti, po zaključenem sprehodu pa se temeljito pregledate in morebitne klope čim prej odstranite. Z vsako uro, ko bo klop pritrjen na vas, si namreč povečate možnost, da vas okuži s svojo slino.

V Sloveniji klopi prenašajo tri nevarne bolezni. Najbolj znana in tudi najbolj nevarna je klopni meningitis, ki poškoduje možgansko ovojnico in hrbtenjačo. Druga najbolj pogosta bolezen je lymska borelioza, ki jo lahko zdravimo z antibiotiki, lahko pa ima škodljiv vpliv na srce, živčevje, kožo in oči. Tretja bolezen pa je humana granulocitna anaplazmoza, ki s seboj prinaša podobne učinke kakor klopni meningitis v svoji zgodnji fazi.

Čeprav je klop zelo majhna gozdna žival, lahko človeku in drugim velikim sesalcem povzroči velike težave. Zato je zelo priporočljivo, da se pred vbodi klopa ustrezno preventivno zavarujete, saj je preventiva vsekakor enostavnejša od poznejšega zdravljenja hude bolezni.