Category Archives: Ostalo

Klop in bolezni, ki jih prenaša




Poletje je čas, ko se več zadržujemo v naravi, tekamo po travi in se sprehajamo po gozdu. Ni potrebno posebej poudarjati, da se je treba pred obiskom narave zaščititi pred klopi. Priporočljiva je uporaba repelenta in svetla obleka z dolgimi rokavi. Ko se klop prisesa na kožo, ga je dobro čimprej odstraniti, saj s tem preprečimo okužbo. Ti majhni krvosesi, so lahko za naše zdravje tudi nevarni, saj prenašajo povzročitelje nekaterih bolezni. Pri nas sta najpogostejši dve, lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Lymska borelioza, ki jo prenaša klop, je prisotna po vsej Sloveniji, medtem, ko je območje s pojavnostjo klopnega meningitisa, omejeno.

klop

Lymska borelioza

Povzročajo jo bakterije in je najbolj pogosta bolezen, ki jo prenašajo klopi. V Sloveniji naj bi z bakterijami borelioze bil okužen vsak drugi klop. Bolezen se največkrat pokaže kot rdečina okrog mesta vboda klopa. V enem tednu se enakomerna rdečina začne večati, v sredini pa bledeti. Rečemo, da je nastal kolobar okrog mesta vboda. Te spremembe na koži lahko tudi srbijo ali pečejo. V nekaterih primerih pa lahko rdečino spremljajo tudi slabo počutje in bolečine v mišicah in sklepih. Če rdečine ne zdravimo, bo v nekaj mesecih izginila sama od sebe in bolnik bo ozdravljen. Lahko pride pa tudi še do drugih kožnih sprememb, kot naprimer borelijski limfocitom. Pojavi se nekaj dni, do nekaj tednov po tem, ko nas vbode klop. Pri odraslih se pokaže kot otečenost prsne bradavice, pod katero nastane zatrdlina. Pri otrocih pa se pokaže otrdelost in rdečina ušesne mečice. Še pogostejša sprememba pa je kronični atrofični akrodermatitis, ki se pojavi več mesecev po vnosu bakterije v telo. Pokaže se z oteklino na hrbtišču roke ali noge, ki je rahlo pordela in postaja vedno bolj modrikasta. Oteklina izgine šele po mesecih ali letih, koža pa postaja vse bolj usahla, tanka in ranljiva. Če so spremembe večletne, lahko pride do poškodbe živcev.

Ker za lymsko boreliozo ni cepiva, jo moramo zdraviti z antibiotiki. Zdravljenje je najuspešnejše ob zgodnjem odkritju bolezni. Pri približno 15 % bolnikov lahko ostanejo manjše težave.

Klopni meningoencefalitis ( KME )

KME je virusna bolezen, ki jo klop prenaša s slino. Ti virusi ob vdoru v telo povzročijo vnetje možganskih ovojnic in bolezen osrednjega živčevja. Virus se lahko iz okuženega klopa na človeka prenese že v nekaj minutah. Zato tudi z zgodnjim odstranjevanjem klopa, nismo učinkoviti pri preprečevanju okužbe. Bolezen pri večini ljudi, ki so okuženi s klopnim meningoencefalitisom ponavadi poteka v dveh fazah. V prvem obdobju se po tednu do dveh po vbodu klopa, pojavijo znaki, ki so zelo podobni navadni gripi, kot so povišana temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost. Sledi prehodno izboljšanje, ki traja približno en teden. Nato nastopi druga faza bolezni, za katero je značilna visoka telesna temperatura, ki je višja, kot v prvem obdobju. Pojavijo se tudi glavobol, bruhanje in tresenje prstov na roki, trd in boleč vrat, včasih tudi nezavest. Ti simptomi nakazujejo na prizadetost osrednjega živčevja. Pri tretjini obolelih ostanejo posledice, kot so glavobol in zmanjšana koncentracija. Pri približno 5 % bolnikov pa pride tudi do ohromitve delov telesa.

Za meningoencefalitis, ki ga povzroča klop, ne obstaja zdravilo, je pa za preprečitev zelo uspešno cepljenje, ki ga priporočajo že od enega leta starosti.

Odstranjevanje klopov

Klub temu, da smo se zaščitili proti klopom, je priporočljivo, da se ob prihodu iz narave natančno pregledamo. Pozorni smo na vse gube in skrite dele telesa. Če vidimo, da se nam je klop prisesal na kožo, ga moramo čimprej odstraniti, saj s tem preprečimo morebitno okužbo. Najlažje ga odstranimo tako, da ga primemo s pinceto, čim bližje koži in previdno izvlečemo.  Brez vrtenja ali sunkovitega potega, da zagotovimo, da se odstrani cel klop. Če se zgodi, da ostane rilček v koži, ni nevarnosti za okužbo. Le mesto vboda se bo zagnojilo in s tem se bo tujek sam odstranil.

Klop, majhna žival, velika nevarnost

Gozd je naravni habitat za številne rastlinske in živalske vrste. Zaradi svojih dragocenih zakladov pa v svojo notranjost dnevno privabi veliko število dnevnih obiskovalcev, ki si želijo oddiha in sprostitve v neokrnjeni naravi. Seveda na sprehodu po gozdu veljajo nenapisana pravila obnašanja in primerne preventivne zaščite ljudi, ki gozd varujejo pred dodatnim onesnaževanjem, ljudi pa pred različnimi nevarnostmi, kot so napadi ogroženih divjih živali in okužbe s klopnimi boleznimi. Predvsem slednje velikokrat podcenjujemo.

Majhen prebivalec gozda

Klop je majhna gozdna žival, ki jo uvrščamo v posebno skupino pršic, spada pa med zunanje zajedavce. Večina ljudi lahko klopa opazi že s prostim očesom, saj se velikost klopa giblje od enega pa do tridesetih milimetrov.

klop

Njegova glavna značilnost je ta, da mora za preobrazbo iz ličinke v odraslo žival, najti toplokrvnega gostitelja, s čigar krvjo se nahrani. Na svoje gostitelje največkrat preži na različnih bolj izpostavljenih mestih v gozdu in drugih gosteje poraščenih habitatih.

Sam vbod klopa za nas ni škodljiv. Škodljiv je takrat, ko nas vbode klop, ki je okužen s katero od nevarnih klopnih bolezni, ki jih prenaša s seboj. Zato je pomembno, da klopa takoj, ko ga opazite, pravilno odstranite, saj si tako zmanjšate možnost okužbe.

Kje v Sloveniji se nahajajo največje populacije klopov?

Danes poznamo že več kot 850 vrst klopov in jih najdemo praktično povsod po svetu, z izjemo Antarktike. V Sloveniji veljajo klopi za ene izmed bolj znanih prebivalcev gozdov, saj spadamo v skupino držav, v katerih je možnost okužbe s katero izmed klopnih bolezni, zelo visoka.

Klope lahko najdemo v praktično vseh predelih Slovenije, najbolj pogosti pa so na Gorenjskem in na Koroškem. Res je, da vsi klopi niso okuženi, toda po do zdaj znanih podatkih, se klopi, okuženi s klopnim meningoencefalitisom, ki je tudi najnevarnejša klopna bolezen, nahajajo po vsej državi. Če na to pogledamo še s strani statistike, naj bi bilo v Sloveniji s katero izmed bolezni, ki jih prenaša klop, okužene 0,3 % celotne populacije klopov.

Kakšno nevarnost klopi prenašajo s seboj?

Klopi niso nevarni sami od sebe. Nevarnost predstavlja njihova slina, ki je v primeru, da je klop okužen, prenašalka bolezni na klopovega gostitelja, torej tudi na človeka.

Večina ljudi klopa ne bo opazila takoj, ko se bo ta začel sprehajati po njihovem telesu in iskati nežno mesto za vbod, ki se bo nahajalo v bližini krvnih žil. Tudi vboda po navadi ne moremo čutiti, saj ima klopova slina antiseptični učinek.

Ko je klop pritrjen, začne počasi srkati našo kri, pri tem pa izloča tudi svojo slino, s katero želi vbod narediti neboleč. Če je klop okužen s katero izmed nevarnih klopnih bolezni, nas pri tem postopku seveda tudi okuži. Zato je pomembno, da se pred vsakim sprehodu po naravi pred klopi zaščite s primerno obleko in repelenti, po zaključenem sprehodu pa se temeljito pregledate in morebitne klope čim prej odstranite. Z vsako uro, ko bo klop pritrjen na vas, si namreč povečate možnost, da vas okuži s svojo slino.

V Sloveniji klopi prenašajo tri nevarne bolezni. Najbolj znana in tudi najbolj nevarna je klopni meningitis, ki poškoduje možgansko ovojnico in hrbtenjačo. Druga najbolj pogosta bolezen je lymska borelioza, ki jo lahko zdravimo z antibiotiki, lahko pa ima škodljiv vpliv na srce, živčevje, kožo in oči. Tretja bolezen pa je humana granulocitna anaplazmoza, ki s seboj prinaša podobne učinke kakor klopni meningitis v svoji zgodnji fazi.

Čeprav je klop zelo majhna gozdna žival, lahko človeku in drugim velikim sesalcem povzroči velike težave. Zato je zelo priporočljivo, da se pred vbodi klopa ustrezno preventivno zavarujete, saj je preventiva vsekakor enostavnejša od poznejšega zdravljenja hude bolezni.