Satelitska slika
Prikazana je zadnja satelitska slika za Hrvaško.
Meteorologija je veda, ki preučuje vreme in ga poskuša napovedovati z opazovanjem večih faktorjev, kot je veter, temperatura in položaj in oblika oblakov.
Prvi ki je pričel z preučevanjem in napovedovanjem vremena je bil norveški fizik Vilhelm Bjerknes. Za njim so sledili številni, med katerimi se je najbolj uveljavilo ime Lewis Fry Richardson. Ta Anglež je bil prvi, ki je dejansko izračunal napoved vremena s formulami. Seveda je bila napoved za preteklost, saj je moral računati več mesecev, da je prišel do vremenske napovedi zgolj za en dan. Sodoben pristop k napovedovanju vremena se je pričel šele po letu 2000 z Ircem Petrom Lynchem.
Sodobna znanost in tehnologija je naredila velik korak tudi na področju napovedovanja in predvidevanja vremena. Tako se je razvil tudi poseben meterološki satelit in z njim satelitska slika, ki omogoča opazovanje trenutnega stanja vremena iz velike oddaljenosti, kot je vesolje. Ločimo dve vrsti meteoroloških satelitov, in sicer geostacionalni in polarno-orbitalni satelit. Najpogosteje se uporabljajo prav geostacionarni meteorološki sateliti.
Satelitska slika je danes ena ključnih vremenoloških kart, s katero vremenoslovci poskušajo čimbolj točno napovedati vreme. Satelitska slika je dejanska fotografija površja Zemlje in ozračja nad njim, ki omogoča pregled stanja in gibanje oblakov in vetrov in druge lastnosti oblačnosti.
Satelitske meritve na področju Evrope opravlja medvladna organizacija 25 držav članic evropske unije, imenovana EUMETSAT. Z njihovim geostacionarnim satelitom Meteosat, nadzorujejo vremensko klimo in spremljajo globalne klimatske spremembe. Satelitska slika iz tega meteorološkega satelita omogoča dokaj natančno napovedovanje padavin in spremljanje gibanja oblakov ter front. Ta satelit deluje v infrardečem delu spektra, ki omogoča najbolj natančen prikaz oblačnosti. Infrardeča satelitska slika prikazuje temperaturo posameznih sevalcev. Tako satelitska slika na področjih, ki niso pokrita z oblaki, kaže temperaturo tal, na področjih pokritih z oblaki pa prikazuje temperaturo vrha oblačnosti.