Cvetni prah




Ste tudi vi eden izmed tistih, ki jim cvetni prah in njegova prevelika koncentracija v zraku povzroča veliko preglavic. To zna biti neprijetno povsod, še posebej pa na vašem dopustu. Zato se je pred odhodom na dopust pametno pozanimati ali vam bo cvetni prah predstavljal težave.

cvetni-prah

Z bližanjem pomladi se zopet približuje sezona povišane koncentracije cvetnega prahu v ozračju in nenadzorovano kihanje številnih ljudi. Spomladi s prebujanjem narave in rastlin v zraku potuje veliko vrst cvetnega prahu, ki ga ljudje vdihavamo. Tovrstni cvetni prah, ki ga nosi veter ne nabirajo čebele in ima visoko alergenost. Vzrokov preobčutljivosti obstaja več, med najpogostejšimi pa je alergijski rinitis oziroma seneni nahod. Ta preobčutljivost se vzpostavi s prvim stikom alergena in gre za nekakšen imunski spomin. Telo si prvi stik z alergenom zapomni in ob naslednjih stikih z alergenom reakcijsko ravna.

Seneni nahod poznamo že dolgo časa, najprej so ga opazili pri pospravljanju sena, maja in junija. V tem času je v zraku veliko cvetnega prahu ali peloda. V skupino inhalacijskih alergenov, ki jih človek vsrka pri dihanju, spada ogromno trajnic, žit, dreves, zeliščnic in grmovnic. Znaki alergije na cvetni prah so smrkanje, kihanje, zamašen nos in izguba voha. Lahko pa pride tudi do glavobolov in solzenja oči. Obdobje trajanja alergije je pri posameznih ljudeh različno, pri nekaterih mine v nekaj dneh, pri drugih pa lahko traja tudi več let, na samo ozdravitev alergije pa lahko veliko pripomoremo tudi sami.

Do razvoja alergije na cvetni prah pa lahko pri posamezniku pride tudi z uživanjem samega peloda. Tipični proizvod, v katerem najdemo cvetni prah je čebelji med. Če ugotovimo da smo alergični na cvetni prah je potrebno tovrstne proizvode takoj prenehati uživati.

Niso vsa drevesa oziroma rastline enako alergene. Glede na vsebnost alergenega cvetnega prahu razvrstimo rastline in drevesa v različne alergenike. Zanimivo je da pelod iglavcev ne vpliva na nastanek alergije, z izjemo ciprese.

Stopnja alergogenosti Rastlinske in drevesne vrste
Zelo nizka divji kostanj, hmelj, oreh, brest
Nizka javor, topol, kislica, vrba, bezeg
Srednje visoka kostanj, hrast, gaber, jelša, jesen, leska
Zelo visoka ambrozija, oljka, trava, cipresa, breza

Cvetni prah
Oceni tole stran!