Zračna vlažnost
Z izrazom vlaga v zraku opisujemo vodo, ki je v plinastem agregatnem stanju v zemeljskem ozračju. Zračna vlažnost podaja količino vodnih hlapov v ozračju. Vlažnost spremljamo in merimo s posebno napravo, imenovano higrometer oziroma vlagomer.
Zrak, ki ga dihamo je sposoben sprejeti le omejeno količino vlage, zato se vlaga, če jo je v zraku preveč, prične kondenzirati. Količina vlage ki jo je sposoben zrak sprejeti je odvisna od večih dejavnikov, med katerimi je najpomembnejši temperatura zraka. Če temperatura prične padati, količina vlage v zraku pa ostaja nespremenjena, prične vlažen zrak v neki točki izločati vodne kapljice, temu pojavu rečemo kondenzacija. Temperaturi pri kateri se začnejo vodne kapljice izločati iz vlažnega zraka pa rečemo rosišče.
Zračna vlažnost je lahko predstavljena na dva načina. Prvi koeficient, ki opisuje količino vlage v zraku, je absolutna zračna vlažnost, ki je izražena kot količina vodne pare na kubični meter zraka. Največjo absolutno vlažnost pri določeni temperaturi dosežemo takrat, ko je tlak vodne pare enako velik kot nasičeni parni tlak. Absolutna vlažnost je izražena v g/m3.
Drugi način predstavljanja zračne vlažnosti pa je relativna zračna vlažnost. Gre za razmerje med količino vlage v zraku in maksimalno količino vlage, ki jo je zrak pripravljen sprejeti pri izbrani temperaturi. Relativno vlažnost dobimo tako da absolutno vlažnost delimo z nasičeno vlažnostjo ob opazovani temperaturi.