Klop in bolezni, ki jih prenaša




Poletje je čas, ko se več zadržujemo v naravi, tekamo po travi in se sprehajamo po gozdu. Ni potrebno posebej poudarjati, da se je treba pred obiskom narave zaščititi pred klopi. Priporočljiva je uporaba repelenta in svetla obleka z dolgimi rokavi. Ko se klop prisesa na kožo, ga je dobro čimprej odstraniti, saj s tem preprečimo okužbo. Ti majhni krvosesi, so lahko za naše zdravje tudi nevarni, saj prenašajo povzročitelje nekaterih bolezni. Pri nas sta najpogostejši dve, lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Lymska borelioza, ki jo prenaša klop, je prisotna po vsej Sloveniji, medtem, ko je območje s pojavnostjo klopnega meningitisa, omejeno.

klop

Lymska borelioza

Povzročajo jo bakterije in je najbolj pogosta bolezen, ki jo prenašajo klopi. V Sloveniji naj bi z bakterijami borelioze bil okužen vsak drugi klop. Bolezen se največkrat pokaže kot rdečina okrog mesta vboda klopa. V enem tednu se enakomerna rdečina začne večati, v sredini pa bledeti. Rečemo, da je nastal kolobar okrog mesta vboda. Te spremembe na koži lahko tudi srbijo ali pečejo. V nekaterih primerih pa lahko rdečino spremljajo tudi slabo počutje in bolečine v mišicah in sklepih. Če rdečine ne zdravimo, bo v nekaj mesecih izginila sama od sebe in bolnik bo ozdravljen. Lahko pride pa tudi še do drugih kožnih sprememb, kot naprimer borelijski limfocitom. Pojavi se nekaj dni, do nekaj tednov po tem, ko nas vbode klop. Pri odraslih se pokaže kot otečenost prsne bradavice, pod katero nastane zatrdlina. Pri otrocih pa se pokaže otrdelost in rdečina ušesne mečice. Še pogostejša sprememba pa je kronični atrofični akrodermatitis, ki se pojavi več mesecev po vnosu bakterije v telo. Pokaže se z oteklino na hrbtišču roke ali noge, ki je rahlo pordela in postaja vedno bolj modrikasta. Oteklina izgine šele po mesecih ali letih, koža pa postaja vse bolj usahla, tanka in ranljiva. Če so spremembe večletne, lahko pride do poškodbe živcev.

Ker za lymsko boreliozo ni cepiva, jo moramo zdraviti z antibiotiki. Zdravljenje je najuspešnejše ob zgodnjem odkritju bolezni. Pri približno 15 % bolnikov lahko ostanejo manjše težave.

Klopni meningoencefalitis ( KME )

KME je virusna bolezen, ki jo klop prenaša s slino. Ti virusi ob vdoru v telo povzročijo vnetje možganskih ovojnic in bolezen osrednjega živčevja. Virus se lahko iz okuženega klopa na človeka prenese že v nekaj minutah. Zato tudi z zgodnjim odstranjevanjem klopa, nismo učinkoviti pri preprečevanju okužbe. Bolezen pri večini ljudi, ki so okuženi s klopnim meningoencefalitisom ponavadi poteka v dveh fazah. V prvem obdobju se po tednu do dveh po vbodu klopa, pojavijo znaki, ki so zelo podobni navadni gripi, kot so povišana temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost. Sledi prehodno izboljšanje, ki traja približno en teden. Nato nastopi druga faza bolezni, za katero je značilna visoka telesna temperatura, ki je višja, kot v prvem obdobju. Pojavijo se tudi glavobol, bruhanje in tresenje prstov na roki, trd in boleč vrat, včasih tudi nezavest. Ti simptomi nakazujejo na prizadetost osrednjega živčevja. Pri tretjini obolelih ostanejo posledice, kot so glavobol in zmanjšana koncentracija. Pri približno 5 % bolnikov pa pride tudi do ohromitve delov telesa.

Za meningoencefalitis, ki ga povzroča klop, ne obstaja zdravilo, je pa za preprečitev zelo uspešno cepljenje, ki ga priporočajo že od enega leta starosti.

Odstranjevanje klopov

Klub temu, da smo se zaščitili proti klopom, je priporočljivo, da se ob prihodu iz narave natančno pregledamo. Pozorni smo na vse gube in skrite dele telesa. Če vidimo, da se nam je klop prisesal na kožo, ga moramo čimprej odstraniti, saj s tem preprečimo morebitno okužbo. Najlažje ga odstranimo tako, da ga primemo s pinceto, čim bližje koži in previdno izvlečemo.  Brez vrtenja ali sunkovitega potega, da zagotovimo, da se odstrani cel klop. Če se zgodi, da ostane rilček v koži, ni nevarnosti za okužbo. Le mesto vboda se bo zagnojilo in s tem se bo tujek sam odstranil.